Naravni dezodoranti

Potenje je popolnoma naravna telesna funkcija, s katero telo preko našega največjega organa, kože, s pomočjo transpiracije (izločanja vode iz telesa skozi kožo) uravnava svojo temperaturo. Ko se telo začne pregrevati, približno 400 znojnic na kvadratni centimeter poskrbi za izločanje vode, s čimer na površini kože nastane moker sloj, počasno izhlapevanje pa ohlaja telo. Je odziv na zunanje razmere, kot so višje temperature, športna aktivnost, prehrana in neustrezna oblačila, pa tudi na notranja telesna stanja: hormonsko neravnovesje, dihalne težave, bolezni, nosečnost, menopavza, debelost ipd. Je tudi reakcija na čustveno vznemirjenost, kot sta tesnoba in nervoza, a tudi ljubezen.

Znoj je tekočina, pretežno sestavljena iz vode, ki takoj po izločanju nima vonja. No, z biološkega vidika temu ni čisto tako. »Joséphine, prihajam domov, ne umivaj se!« je znan stavek, ki ga je Napoleon nekoč v pismu napisal svoji ljubici, ko je napovedal svoj prihod. Ljudje si izbiramo partnerja glede na feromone, hormonom podobne drobne snovi, ki jih izločajo apokrilne znojne žleze. Te se med drugim nahajajo pod pazduho, zaznavamo pa jih z vomeronazalnim organom, ki leži med nosno in ustno votlino. Zato je povečano potenje ob pogledu na simpatijo čisto normalna kemijsko-ljubezenska reakcija. Kljub temu jo danes dojemamo kot silno neugodno. Ljudje smo edina živa bitja, ki svoj telesni vonj skušamo prekriti z vonji drugih rastlin in živali z namenom, da bi privlačili drugo osebo – kar je z biološkega vidika popolnoma skregano z evolucijsko teorijo izbire najprimernejšega partnerja. Namesto, da bi se »zavohali«, nas uporaba dezodorantov in parfumov v resnici le zmede in zavede. Zapleteno, ko imamo v mislih, da simpatije prav tako nočemo odvrniti z neprijetnim vonjem? Do tega pride, ko nekatere snovi v bakterijski fluori naše pazduhe oksidirajo, kar povzroči neugoden telesni vonj.

Tu pridejo na vrsto dezodoranti, prefrigani motilci ljubezenskih kemičnih signalov, brez katerih si danes ne moremo predstavljati jutra, kopalnice in toaletne torbice, ne glede na to, za čigavo gre, njeno ali njegovo. V učinkovitih dezodorantih sinergija aktivnih učinkovin uravnava transpiracijo in zavira razvoj mikroorganizmov, ki z encimskim razpadom povzročajo neprijeten vonj. Pa ne le pod pazduho, bakterijam prijajo tudi naše dlani in stopala. Le da za prve uporabimo t. i. razkužilo za roke v obliki gela ali robčkov, ki običajno temelji na alkoholu (suši kožo in je neugoden za občutljivejšo kožo), za druge pa razpršilo za noge (pri čemer upamo, da nam ga ne bo treba uporabiti in da bomo doma preden si bomo morali sezuti čevlje nekje, kjer nam bo potem nerodno).

Kako izdelati naravni dezodorant boste izvedeli in se skupaj z Darjo Rojec lotili izdelave na delavnici bio kozmetike iz domačega lonca.

Dodaj odgovor